Kdo prevzema ključne gospodarske resorje v novi Janševi vladi

Finance, gospodarstvo in infrastruktura so v vsakem mandatu ključni resorji, ki določajo smer razvoja države – od davčne politike in javne porabe do prometne in energetske infrastrukture ter zadnja leta posebej izpostavljenega področja konkurenčnosti gospodarstva.

V četrti vladi Janeza Janše naj bi te tri resorje prevzeli politično izkušeni in javnosti že poznani kandidati: nekdanji finančni minister Andrej Šircelj, bivši infrastrukturni minister Jernej Vrtovec ter nekdanji zunanji minister Anže Logar.

Krotenje proračunske porabe

Andrej Šircelj je bil v prejšnji vladi že varuh državne zakladnice, leta 2022 pa ni več kandidiral za poslanca. Zdaj se torej vrača na politični parket.

Njegov dvoletni ministrski mandat je zaznamovala koronakriza in krizno upravljanje javnih financ; Janša je namreč tretjič vlado prevzel ob začetku epidemije koronavirusa v marcu 2020. Šircljevo ministrstvo je pripravilo več protikoronskih paketov pomoči, s katerimi je država financirala subvencioniranje čakanja na delo, pomoči podjetjem, samozaposlenim, prebivalstvu, turistične bone in zagotavljala podporo zdravstvenemu sistemu.

Kot kaže spodnji graf, je bil to začetek obdobja hitre rasti proračunske porabe, ki je zaznamovala zadnjih šest let. 

Ekonomisti so praviloma soglasni, da so bili ukrepi potrebni, da so preprečili kolaps gospodarstva. Nekdanji dekan ljubljanske ekonomske fakultete in finančni minister Dušan Mramor je leta 2022 v intervjuju za N1 ocenil, da je država morala podpreti gospodarstvo in s tem nevtralizirati šok, a tudi, da je bila pri tem relativno neučinkovita. “Menim, da je šla s subvencijami – ne podjetjem, ampak upokojencem, študentom in podobno – enostavno predaleč,” je dejal Mramor.

Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in strokovnjak za javne finance, pa je večkrat javno kritiziral način, kako se je vlada pod Janšo in Šircljem odločala, kako bo delila denar iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Ta je sicer Sloveniji prinesel več sto evropskih milijonov v zameno za reforme, a Mrak meni, da bi lahko denar razporedili za bolj produktivne namene.

“Dokument, ki smo ga predali v Bruselj konec aprila 2021, je bil marca, torej mesec pred oddajo, praktično prazen glede reform. Pa se je ves čas vedelo, da mora vsebovati tako investicijski del kot reforme. Žal se je dokument za razliko od večine drugih držav pripravljal v zelo ozkem krogu in je ostal skrit javnosti vse do februarja. Sam sem do investicijskega dela NOO zelo kritičen, saj sem že pred začetkom in med pripravo menil, da je treba denar iz NOO v bistveno večji meri uporabiti za razvojni preboj, zlasti ker gre za enkratni vir sredstev. Žal se je tedanja vlada odločila drugače,” je Mrak spomladi 2024 dejal za Forbes Slovenija.

Šircelj pa je pred koncem prejšnjega mandata v pogovoru za N1 zagovarjal stališče, da je bila ta pot pravilna: “Jaz mislim, da smo dajali bonboniere in jih še dajemo. Ampak tako je prav. Ker dajemo ljudem, ker smo pristopili k problemu in ker smo poskrbeli predvsem za najbolj ranljive.”

Če je bil prejšnji mandat torej v znamenju rahljanja proračunskih varovalk in fiskalnih pravil, se v tem obetajo ukrepi za umirjanje razbohotene državne porabe. Poleg stalnih geopolitičnih trenj, ki terjajo večji fiskalni prostor za ukrepanje države, se napovedujejo nove obremenitve: EU želi povečati proračun za financiranje vseh potreb, poleg tega bo leta 2028 morala začeti vračati posojila, najeta za financiranje načrta za okrevanje po pandemiji.

Rahljanje davčnega primeža

Pod Šircljem je pričakovati tudi prilagoditve davčne politike. Koalicijska pogodba že nakazuje smer – če je tretja Janševa vlada s pozneje razveljavljeno dohodninsko reformo znižala stopnjo obdavčitve v petem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov, bi zdajšnja koalicija v nastajanju peti razred ukinila in zavezancem tako stopnjo dodatno znižala na raven četrtega razreda (40 odstotkov).

Šircelj je na predvolilnem srečanju z gospodarstvom napovedoval tudi zvišanje splošne olajšave pri dohodnini na 8.500 evrov ter uvedbo socialne kapice, ki jo že predvideva interventni zakon. Napovedoval je ukrepe za lažje poslovanje normirancev, upokojencev in študentov, poenostavitev davčnih olajšav za naložbe ter za raziskave in razvoj.

Očitno pa se ne bo lotil sprememb obdavčitve nepremičnin. Ko smo Širclja leta 2022 vprašali, zakaj v mandatu med 2020 in 2022 niso uvedli davka na nepremičnine, je dejal, da je treba najprej “do popolnosti” urediti cenitve in metodologijo vrednotenja. A tudi nakazal, da ga bo treba uvesti. “Mislim, da ga bo enkrat v prihodnosti treba uvesti, ena vlada ga zagotovo bo,” je dejal, ob tem pa poudaril, da davek sam ne bo rešil problema visokih cen nepremičnin.

Letos pa je že pred volitvami SDS sporočila, da davka na nepremičnine ne bo uvedla, prav tako naj ne bi povečevala davka na premoženje. 

Še en ukrep, ki ga bo Janševa vlada vrnila na mizo, je demografski sklad, na katerega bi se preneslo državno premoženje SDH.

Na predvolilnem nastopu na Nova TV je Šircelj izpostavil tudi vprašanje financiranja zdravstvene blagajne. Kot je poročala Nova24tv.si, je zagovarjal model, v katerem denar sledi pacientu: zdravstvena zavarovalnica plača storitev ne glede na to, ali jo opravi zdravstveni dom, klinični center ali koncesionar.

Naložbe v omrežje, JEK2, šestpasovnice …

Kot najverjetnejši minister za infrastrukturo in energetiko se omenja Jernej Vrtovec, predsednik Nove Slovenije (NSi).

Gre za kariernega politika, ki je bil dolgo predstavnik NSi za stike z javnostmi. Leta 2014 je bil prvič izvoljen za poslanca državnega zbora. V vlogi infrastrukturnega ministra se je že preizkusil v prejšnji vladi Janeza Janše. Njegova sekretarja sta bila Blaž Košorok, ki je pokril področje energetike, in Aleš Mihelič za področje infrastrukture.

Njegov prejšnji mandat je zaznamoval začetek gradnje drugega tira, druge cevi karavanškega predora, severnega kraka tretje razvojne osi, naložb v železniško infrastrukturo. Pri velikih infrastrukturnih projektih se zdi, da med njegovo politiko in politiko njegove naslednice Alenke Bratušek ni velikih razhajanj, oba sta vse projekte močno podpirala. 2TDK je sicer v času Vrtovca vodil Pavle Hevka, ki je moral po menjavi vlade oditi, ko je predlagal zamik časovnice projekta. A projekt se je pozneje vseeno zamaknil.

Gradnja drugega tira gre vendarle h koncu, prav tako gradnja druge cevi karavanškega predora, ki ji sledi prenova prve. Še vedno je veliko potreb po vlaganjih v posodobitev železniške infrastrukture, tudi za potrebe Luke Koper, ki bo morala izkoristiti drugi tir. Marca je Vrtovec v oddaji Svet na Kanalu A dejal, da podpira gradnjo hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom, pri čemer meni, da denar ni največja ovira, saj največjo oviro vidi v umeščanju v prostor in pridobivanju dovoljenj. Zagovarja modernizacijo cestnega omrežja, širitev nekaterih avtocest na šest pasov ter gradnjo regionalnih hitrih cest.

Večje premike je pričakovati tudi v energetiki. Vrtovec velja za močnega podpornika projekta JEK2, marca je za Svet na Kanalu A dejal, da “samo obnovljivi viri energije ne bodo dovolj za energetsko neodvisnost države” in da “zagovarja čimprejšnji začetek gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ter gradnjo novih hidroelektrarn”. Pri JEK2 je sicer vprašanje, ali bo nova vlada nadaljevala pogovore z dvema ponudnikoma (ameriškim Westinghousom in francoskim EDF) ali se bo morda odločila za ekskluzivne pogovore z enim od njiju. Pri hidroelektrarnah pa se želja verjetno nanaša na hidroelektrarno Mokrice, ki bi zaokrožila verigo na spodnji Savi, nekaj priložnosti naj bi bilo tudi na srednji Savi in Soči.

Golob je obenem močno spodbujal širitev sončnih elektrarn, kjer pa se je vzporedno pojavilo vprašanje financiranja vlaganj v omrežje, ki ni bilo zgrajeno za tako velik delež razpršenih virov. Šef Elesa Aleksander Mervar opozarja, da bomo morali nasloviti vprašanje financiranja vlaganj v omrežje. Predlaga dvig omrežnine, rahljanje omejitev zadolževanja elektrodistribucij in omejevanje izplačil dobička.

Bo Logarju lažje kot predhodniku?

Kandidat za gospodarskega ministra naj bi bil Anže Logar, nekdanji poslanec SDS in zunanji minister v času tretje Janševe vlade, ki se je na marčevske volitve podal s svojo stranko Demokrati. V novi vladi naj bi se tudi področje dela preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Logar je kot zunanji minister v tretji Janševi vladi med letoma 2020 in 2022 in predsedniški kandidat v letu 2022 veliko poudarjal pomen diplomacije za gospodarstvo. Poznavanje tega področja bi mu lahko koristilo, če res prevzame gospodarski resor.

Logar skuša graditi podobo zmernega politika, ki se izogiba ideološkim konfliktom. Tako je božičnico oziroma uradno obvezni zimski regres vlade Roberta Goloba, ki je močno razburil gospodarstvo, pred volitvami označil za predvolilni bonbonček. A je za Žurnal24.si dejal, da je tudi v primeru zmage na volitvah ne bi ukinil. 

Kot minister bi verjetno zagovarjal prioritete, ki jih v programu navajajo Demokrati. To so nižji davki, predvsem razbremenitev plač, zmanjševanje birokracije, privabljanje tujih investicij. Pri pripravi programa stranke je sodeloval profesor na ekonomski fakulteti Igor Masten.

Retorika nove vlade do gospodarstvenikov bo po vsej verjetnosti precej bolj naklonjena podjetjem, kot je bila v času Golobove vlade, s tem pa bo tudi Logar po pričakovanjih imel manj “front” kot njegov predhodnik Matjaž Han.

Bo pa s pridružitvijo resorja dela Logar prevzel tudi zastopanje vlade v ekonomsko-socialnem svetu. Gospodarstvo pričakuje krepitev socialnega dialoga.